Med je sladka, aromatična gosta tekočina, ki jo proizvajajo čebele iz cvetnega nektarja, medene rose z iglavcev in nekaterih listavcev, sladkih snovi, ki jih izločajo majhne žuželke, ali pa iz sladkega soka sadežev nekaterih rastlin. Tako dobljeni med čebele skladiščijo v satju. Barva meda variira od skoraj brezbarvne do temno rjave, lahko pa je tekoče gost ali kristaliziran. Okus in vonj variirata in sta odvisna od prevladujoče rastline v medu.

Kako nastaja med?

Naravni čebelji med čebele pretežno pridelujejo iz cvetnega nektarja. Nektar je sladka tekočina, ki jo izločajo nektarije, posebne žleze, ki so v cvetu. Pri obletavanju cvetov čebele odkrivajo nektar z jezikom, ga povlečejo v usta, potem pa v medni želodec. Ta nektar čebele nosijo v panj in ga predajo drugim čebelam, ki ga obdelajo in potem odlagajo v celice satja. Naslednje dni se iz nektarja izloči presežek vode, saharoza pa se pod vplivom encima invertaze razdeli na proste sladkorje: glukozo in fruktozo.

Na koncu tako predelani nektar čebele prekrijejo z belim voščenim pokrovom iz celic satja, v katerih se skladišči. Tako vsaka voščena celica postaja naravna pločevinka, vse satje v okvirju pa pravo bogastvo skladiščenega zdravilnega in energetskega živila. Poleg cvetnega nektarja čebele nabirajo tudi druge sladke izločke iz listov. Takemu medu rečemo medena rosa. Zanje so vabljive tudi sladke snovi, ki nastajajo kot posledica dejavnosti rastlinskih uši in drugih žuželk, ki so na rastlinah. Ko sesajo rastlinski sok, rastlinske uši istočasno izločajo sladko tekočino, ki jo čebele zbirajo. Tako dobljeni med je znan pod imenom med iz medene rose.

Lastnosti meda

Kristaliziranje meda je naravni fizikalno-kemijski proces, pri katerem se lastnosti meda ne spremenijo in med obdrži vse zdravilne in hranilne lastnosti. Kristaliziranje je pogosto odvisno od vrste meda in načina shranjevanja. Nekatere vrste meda kristalizirajo hitro, nekatere sploh ne ali pa ta proces poteka zelo počasi. Med kristalizira počasneje, če vsebuje več sadnega kot grozdnega sladkorja. Kristalizirani med spet postane tekoč, če kozarec s kristaliziranim medom segrejete v topli vodi pri temperaturi do 50°C.

Vrste meda

Glede na to, s katerih rastlin so čebele nabirale nektar, lahko med razdelimo na monoflornega in poliflornega. Monoflorni med nastane, ko čebele zbirajo nektar pretežno iz ene vrste rastlin. Monoflorni med vsebuje 80 % meda iz ene vrste rastlin. Pri nas med monoflorne vrste meda spadajo akacijev, lipov in žajbljev med, med iz sončnic ter kostanjev in sivkin med. Poliflorni med nastane, ko čebele zbirajo nektar iz več različnih vrst rastlin. Ta med imenujemo glede na področje, na katerem se nabira (travniški, gozdni itn.).

Hranilne in zdravilne lastnosti meda

Od vseh živil, ki se uporabljajo v prehrani ljudi, je med zaradi skladnega razmerja različnih sestavin in kompleksnega delovanja biološko najpomembnejše živilo – spodbuja obnavljanje skoraj vseh funkcij v človeškem organizmu, vključno z izločanjem strupenih snovi. Med deluje baktericidno in je zaradi tega nenadomestljiv kot hranilo in zdravilo za otroke in odrasle, pa tudi za starejše in tiste, ki so izpostavljeni velikim telesnim in duševnim obremenitvam, za zdrave in bolne.
Hranilna in zdravilna vrednost meda sta v tem, da je lahko prebavljiv in da vsebuje encime, ki spodbujajo prebavo. Med se iz želodca, kjer se hitro razgradi, prenese v limfni sistem, od tam pa v kri in tkiva, pri čemer se pokažejo hranilne in zdravilne lastnosti.
Med vsebuje veliko fiziološko aktivnih substanc, zaradi česar se uporablja kot dopolnilo pri različnih terapijah. Med deluje kot sredstvo za pomirjanje in preprečuje nalaganje maščob in holesterola v krvi, lajša težave pri boleznih prebavil, ledvic, slabokrvnosti in mnogih drugih.

Kaj vsebuje med?

Naravni čebelji med, odvisno od vrste, v povprečju vsebuje 15–20 % vode, 75–80 % sladkorja (grozdnega – glukoze, sadnega – fruktoze, v manjši meri pa tudi saharozo), mineralne snovi, beljakovine, vitamine, fermente, organske in neorganske kisline, alkaloide, dišeče in barvne snovi.

Kako med shranjujemo?

Med lahko shranjujemo v steklenih, keramičnih, lesenih, aluminijastih ali plastičnih posodah. Posode z medom morajo biti nepredušno zaprte. Med se shranjuje na hladnem in temnem mestu, kjer ni močnih vonjav.